Ko sem začela delati z ženskami, sem kmalu ugotovila, da ženska potrebuje dovoljenje, da si vzame čas zase.
Del družbenega dogovora je, da je sebično, če sebe postaviš na prvo mesto. In okolica, velikokrat ravno tisti od katerih si najbolj želiš podpore, te sodijo in kritizirajo, ker se ne razdajaš za druge, ker svoje potrebe daš pred potrebe drugih.
O tem in še čem delim več v triintrideseti epizodi DivinePOD.
Poslušala sem tvoj prispevek, da razdajanje za druge ubija. Res je. In tale hči patriarhata pripomore k temu. Tukaj nam ženskam odteka velik del energije ali pa kar vsa. In res je, da smo znane tudi po tem, da odlično sabotiramo sebe. Tale naš saboter ne gre na dopust, nima pavze, tudi čik pavze ne, vedno je na delu. Že prepoznava tega kdaj se sabotiraš je napredek, ki pripelje do rasti. (poznate basen ,ko je prišel jež k lisici). Moja izkušnja je, da moram stvari ponotranjit šele potem se mi odrazijo na zunaj in naredim premike. Ja tudi in še posebej v neznano. Nisem iskrena če rečem, da me ni strah. Vedno. Je pa res, da vedno čutim, da me energije silijo, da naredim korake in grem na to pot. (in evo mene na novi poti), Oh življenje je en sam praznik. Mislim, da smo vedno tam kjer nas življenje potrebuje,
Hvala Taja, da deliš z nami svoja raziskovanja in s tem skrbiš, da tudi me postanemo boljša verzija sebe.
Mavričen dan vem želim.